(Pre)draga zimska poraba

Zima je čas, ko naj bi vse počivalo, vključno z nami. Poudarek je, na NAJ BI … Pa se vaši otroci, delodajalec, partner, starši … s tem strinjajo?

Želijo vsi vašo energijo 24 ur na dan in pri tem nihče ne gleda na koledar in ritme narave? Če želimo imeti več energije, je telesu treba pomagati, da jo ustvari, ne da bi tvegali dokončno izpraznjene baterije in se potem ukvarjali s trdoživo spomladansko utrujenostjo do avgusta.


Vse se začne z vitamini skupine B

Vitamini skupine B so odločilni za poganjanje celične energije, ki je v ozadju razlike med občutkoma »dobro sem« in »povožen sem«. Vitamini B praviloma delujejo v paketu, zato je pomanjkanje enega pogosto razlog, da tudi drugi ne morejo opraviti svoje naloge. Tisti, ki ga v zimskem času najbolj izrazito primanjkuje, je vitamin B12. Četudi bi zaužili dovolj vseh vitaminov B, je presnovna pot vitamina B12 najbolj zapletena. Za prvo fazo presnove moramo imeti odlično delujoč želodec z optimalnim pH. Večina ljudi ima premalo (in ne preveč!) želodčne kisline ali jemlje različne zaviralce nastajanja kisline, zato se pot vitamina B12 praviloma konča že v želodcu.


Če uspešno prestanemo »kvalifikacije«, sledi še obdelava s prebavnimi encimi, kar pomeni, da mora tudi slinavka delovati brezhibno. Na koncu o količini razpoložljivega B12 odločata proces metilacije in število receptorjev na sluzničnih celicah v zadnjem delu debelega črevesja.


Če je mikrobiom poškodovan zaradi zdravil, kemoterapije, predelane hrane, prisotnosti kvasovk in parazitov ali pomanjkanja cinka, je tudi resorpcija močno otežena. Pomanjkanje najbolj občutimo pri živčevju (pozabljivost, razdražljivost, bolečine v živcih …), telo pa trpi zaradi slabše kakovosti krvi, nizkega krvnega tlaka in splošnega upada imunosti.


Ortomolekularna medicina kot preventivni odmerek priporoča 100 mcg na dan, starejšim od 40 let 200 mcg, starejšim od 60 let pa 400 mcg na dan. Pri večjih pomanjkanjih in nevroloških boleznih so odmerki še večji, seveda pa niso primerljivi z zastarelimi referenčnimi dnevnimi odmerki, ki so pri vitaminu B12 stokrat manjši (3–4 µg).


Da se izognemo velikim izgubam v presnovi, je najbolje uživati že aktiviran B12, ki je na ovojnini označen kot metilkobalamin ali adenozilkobalamin.


Vitamin D kot antidepresiv?

Bolj kot to, kaj se skriva zapisano v naših genih, je pomembno, kaj se bo aktiviralo. Vitamin D ima zelo pomembno vlogo pri ekspresiji več kot 2300 genov.


Vitamin D, za katerega danes vemo, da sploh ni vitamin, temveč steroidni hormon, se v telesu vede kot močen imunomodulator, kar pomeni, da T-celicam pomaga pravilno oceniti, kdaj se morajo podvizati in kdaj ustaviti, da ne sprožijo avtoimunske reakcije, citokinske nevihte ali drugih procesov, škodljivih za telo.


Večina pozna povezavo med vitaminom D in kalcijem. Ta ne odloča le o razvoju kosti, temveč tudi o razvoju številnih tkiv, vključno z rakavimi celicami! Ravno od kalcija in vitamina D je odvisno, koliko bo naše telo zmožno ustaviti nepravilno delitev celic že v zgodnjih fazah. Več nam primanjkuje vitamina D, večje so možnosti, da bodo procesi delitve šli v neželeno smer.


Tudi pri zdravljenju levkemije ugotavljajo, da vitamin D močno spodbuja zorenje levkocitov v monocite.


S pomočjo vitamina D lahko uredimo tudi delovanje srca, odpravimo visok krvni tlak in uravnamo izločanje inzulina. Znanost skoraj vsak mesec odkrije novo pomembno vlogo vitamina D.


V zadnjem času ob poplavi depresije in kronične izčrpanosti znanstvenike najbolj navdihuje potencial vitamina D3 pri depresiji, pomanjkanju energije, avtizmu in bipolarnih motnjah. Optimalne vrednosti predoblike vitamina D (25 D3 kalcidiol) v serumu so 40–70 ng/ml. Holistični zdravniki, naturopati in bioresonančni terapevti vsak dan ugotavljajo, da prav s čimprejšnjim dvigom ravni vitamina D3 na zgornjo priporočeno mejo številne težave preprosto izginejo. Posebno pozimi je zelo pomembno, da vitamina D3 ne primanjkuje.


Uredite 350 procesov hkrati!

Magnezij je neposredno vpleten v vsaj 350 encimskih procesov. Brez njega se vitamini skupine B ne aktivirajo. Tudi najbolj znana molekula ATP, s katero merimo energijo v celicah, vedno nastopa v paru z magnezijem.


V medicinski literaturi lahko preberemo, da je ravno magnezij element, ki ga v sodobni prehrani najbolj primanjkuje. Sodobne pridelave zelenjave ni brez umetnih gnojil, zato zlasti pozimi uživamo poceni industrijsko pridelano zelenjavo, oropano magnezija. Kalijeva mineralna gnojila namreč pri rastlinah povzročajo slabo vsrkavanje magnezija. Še tistega v hrani ne moremo pravilno vsrkati, ker se nanj veže fluor iz zobnih krem in ustvari spojine, neuporabne za telo.


Na koncu opazimo le posledice pomanjkanja: povišan krvni tlak, krče v nogah, težave z odvajanjem, slab spanec, nabiranje toksinov in seveda kronično pomanjkanje energije.


Če je ozadju težav magnezij, je tudi zagotavljanje tega elementa ključ do rešitev več težav hkrati.


Poskrbite za boljšo zimsko oskrbo svojih celičnih elektrarn in telo vam bo vrnilo z več energije in dobrega počutja.