Kako alfa-lipoična kislina podpira zdravje in upočasni staranje

Alfa-lipoična kislina je molekula z izjemno sposobnostjo zaščite celic, izboljšanja presnove in spodbujanja regeneracije. Naravno nastaja v telesu v mitohondrijih, kjer deluje kot koencim pri pretvorbi glukoze v energijo ter spodbuja nastanek ATP (adenozin trifosfata), osnovne energetske valute telesa. Čeprav je njena naravna prisotnost omejena, raziskave kažejo na njen potencial v boju proti oksidativnemu stresu, presnovnim motnjam in nevrološkim boleznim.

Ena največjih prednosti alfa-lipoične kisline je njeno močno antioksidativno delovanje v vodnem in maščobnem okolju, kar omogoča zaščito celic pred prostimi radikali v vseh telesnih tkivih. Poleg tega regenerira druge antioksidante, kot sta vitamin C in vitamin E, ter aktivno sodeluje pri razstrupljanju telesa in izboljševanju živčnega sistema.

Zdravstvene koristi alfa-lipoične kisline

1. Uravnavanje sladkorja v krvi. Povečuje občutljivost na inzulin in pomaga zniževati raven krvnega sladkorja. Koristna je pri sladkorni bolezni tipa 2, zlasti za preprečevanje zapletov, kot je diabetična nevropatija.

2. Zaščita pred oksidativnim stresom. Nevtralizira proste radikale, zmanjšuje tveganje za bolezni srca, raka in nevrodegenerativne bolezni ter prehaja krvno-možgansko pregrado za zaščito možganov.

3. Podpora možganom in živčevju. Spodbuja regeneracijo živcev, zmanjšuje tveganje za nevropatije in potencialno zavira razvoj Alzheimerjeve bolezni.

4. Razstrupljanje telesa. Deluje kot kelator težkih kovin, kot so živo srebro in svinec, ter olajša njihovo izločanje.

5. Koristi za kožo. Izboljšuje elastičnost kože, zmanjšuje drobne linije in vnetja ter spodbuja obnovo na celični ravni.

Je dobimo dovolj iz prehrane?

Alfa-lipoično kislino lahko vnesemo s hrano, vendar v majhnih količinah, ki običajno niso dovolj za dosego vseh njenih učinkov. Prisotna je v zelenolistni zelenjavi, kot so špinača, brokoli in ohrovt, pa tudi v korenovkah, kot sta krompir in rdeča pesa. Najdemo jo tudi v mesnih izdelkih, predvsem v jetrih, ledvicah in srcu, ter v rdečem mesu, pa tudi v paradižniku, grahu in riževih otrobih. Povprečna prehrana zagotavlja manj kot 1 mg alfa-lipoične kisline na dan, medtem ko raziskave kažejo, da so za izrazitejše učinke potrebni bistveno višji odmerki (200–1200 mg), ki jih lahko dosežemo le s prehranskimi dopolnili.

Alfa-lipoična kislina je na splošno varna, vendar lahko pri nekaterih ljudeh povzroči blage prebavne težave, kot so slabost ali driska. Zaradi njenega vpliva na raven krvnega sladkorja morajo biti previdni predvsem sladkorni bolniki, saj lahko pride do hipoglikemije. Prav tako se odsvetuje uporaba med nosečnostjo in dojenjem, saj raziskave na tem področju še niso zadostne.