Betain HCl in raven želodčne kisline
V želodcu moramo imeti ravno pravo raven kisline, zato da se hrana normalno prebavi. Če v želodcu ni dovolj kisline, se hrana ne bo popolnoma razgradila, kar pomeni, da naše telo ne bo absorbiralo vseh hranilnih snovi iz živil, ki jih pojemo, a to še ni vse. Pojavijo se tudi neprijetni simptomi, ki nas opozarjajo, da s prebavo nekaj ni v redu. Vzrok temu je lahko premajhna vsebnost klorovodikove kisline v želodcu, ki ji rečemo tudi želodčna kislina.
Zakaj naše telo proizvaja premalo želodčne kisline?
Velja, da bi morala biti zdrava raven želodčne kisline med 1,5 do 2,5 pH. Toda ti parametri se zaradi številnih vzrokov lahko spreminjajo (navzgor in navzdol). Poiskali smo vzroke predvsem za težave, ki jih povzroča nezadostno izločanje želodčne kisline.
- Staranje: s staranjem, ki je pravzaprav povsem normalen proces, parietalne celice v želodcu proizvajajo vedno manj želodčne kisline. Več kot polovica ljudi, starejših od 60 let, ima hipoklorhidrijo (pomanjkanje želodčne kisline). Pri 85 letu starostu pa ima kar 80% testiranih zdravih ljudi težave z nizko koncentracijo klorovodikove kisline.
- Stres: ko smo pod stresom, naše telo zanemari procese, ki niso kritični za preživetje. Med njimi je tudi prebava. Znano je, da predvsem kronični stres zmanjšuje proizvodnjo želodčne kisline.
- Dolgotrajna uporaba antacidov: dolgotrajno jemanje antacidov in zdravil, ki jih zdravniki predpisujejo za zdravljenje želodčnih razjed in gastroezofagealnega refluksa, lahko vodi do pomanjkanja želodčne kisline.
- Okužbe prebavil s H. pylori: okužbe prebavil z bakterijo Helicobacter pylori, ki je sicer pogost vzrok za nastanek čira na želodcu, je potrebno zdraviti, saj konstantna prisotnost bakterije zmanjšuje izločanje klorovodikove kisline v želodcu.
- Pomanjkanje vitaminov: pomanjkanje cinka in vitaminov skupine B lahko vodi do nizke želodčne kisline. Pomanjkanje omenjenih mikrohranil pa je najpogosteje povezano s slabim prehranjevanjem, visokimi stopnjami stresa, kajenjem in uživanjem alkohola.
- Drugo: odstranitev žolčnika, perniciozna anemija, avtoimunski gastritis, bariatrična kirurgija.
Kakšne naloge opravlja klorovodikova kislina v želodcu?
Klorovodikova kislina (HCl) v želodcu opravlja številne pomembne funkcije, ki imajo vpliv na dobro prebavo. Njene naloge so:
- razgrajuje beljakovine na enostavne molekule aminokislin, ki jih telo nato uporabi za gradnjo telesu potrebnih beljakovin,
- aktivira proizvodnjo pepsina, prebavnega encima. Njegova naloga je razgradnja beljakovin na raven polipeptidov,
- skrbi, da se želodec pravilno izprazni in prebavi hrano,
- preprečuje, da bi se patogene bakterije preveč razmnožile in jih uničuje, še preden dospejo do črevesja,
- prispeva k boljši absorpciji številnih mineralov, kot je kalcij, magnezij, cink, baker, bor, selen in železo. Želodec potrebuje kisli pH, da lahko absorbira ta hranila iz hrane,
- stimulira trebušno slinavko in tanko črevo, da sproščata encime, ki razgrajujejo hrano, ter stimulira žolč, da lahko razgradi beljakovine, maščobe in ogljikove hidrate.
Pomembno je, da imamo v želodcu zdravo raven klorovodikove kisline, zato da se zgoraj omenjeni procesi lahko nemoteno odvijajo. V nasprotnem bo trpel naš prebavni sistem, kar lahko privede do številnih neprijetnih simptomov in celo kroničnih stanj.
Kateri so tipični simptomi pomankanja želodčne kisline?
Premalo želodčne kisline povzroča neprijetne težave, ki so kažejo v simptomih, povezanih s prebavo. Vsi simptomi so povezani s skupnim vzrokom, in sicer, da nezadostne ravni želodčne kisline negativno vplivajo na aktivnosti prebavnih encimov. Med najbolj pogoste simptome štejemo:
- napihnjenost, vetrovi in riganje,
- gastroezofagealni refluks ali zgaga (pekoč občutek v žlički takoj po obroku in vračanje želodčne vsebine nazaj v usta po požiralniku),
- prebavne motnje (driska in zaprtje),
- neprebavljena hrana v blatu in srbenje okoli danke,
- slabost po jemanju prehranskih dodatkov, tistih, ki imajo dodana polnila, sladila, itd.,
- kronične okužbe s kandido, kronične težave s črevesnimi paraziti in porušeno črevesno floro,
- šibki in lomljivi nohti,
- akne in razširjene krvne žilice na licih in na nosu.
Zakaj je pomanjkanje želodčne kisline problematično?
Pomanjkanje želodčne kisline se ne odraža le v zgoraj opisanih simptomih, ki so povezani s prebavo in jih lahko sami zaznate. Hipoklorhidrija, medicinski izraz, ki pravzaprav pomeni pomanjkanje klorovodikove kisline v želodcu, je namreč povezana s številnimi zdravstvenimi težavami, ki jih ne morete takoj opaziti, ali pa jih na začetku ne pripisujete ravno pomanjkanju želodčne kisline.
Premalo želodčne kisline pomeni manj pomembnih hranil
Če ne jemo dovolj uravnotežene in s hranili bogate hrane, tvegamo pomanjkanje teh hranil v telesu. Na drugi strani pa do pomanjkanja hranil lahko pride tudi zaradi nizkih ravni želodčne kisline, tudi ob predpostavki, da jemo s hranili bogato hrano. Pomanjkanje želodčne kisline povzroči slabo prebavo, saj se hranila ne razgradijo, kot bi se morala. Posledično se tudi ne absorbirajo v tolikšnem obsegu, kot bi se sicer. Temu pravimo tudi malabsorpcija.
Malabsorpcija vitaminov, mineralov in fitohranil lahko sčasoma privede do različnih kliničnih in subkliničnih znakov in simptomov. Na primer, pomanjkanje cinka lahko vodi do slabše imunske funkcije, pomanjkanje selena vpliva na slabše delovanje ščitnice, pomanjkanje omega 3 maščobnih kislin pa k slabšemu vidu.
Pomanjkanje želodčne kisline je povezano s pomanjkanjem vitamina B12
Glikoprotein kot sestavljena beljakovina, ki se nahaja v želodcu, je zelo pomembna za pravilno absorpcijo vitamina B12, kobalamina, ki se nahaja v mesu, jajcih in mleku. Ko je želodčne kisline premalo, glikoprotein ne more opraviti svoje naloge. Posledica tega je, da se vitamin B12 ne absorbira v telesu oziroma ne prehaja skozi črevesno steno v krvni obtok, kar vodi do pomanjkanja.
Pomanjkanje vitamina B12 ni pereč problem le pri veganih in vegetarijancih, ki ne uživajo mesa, temveč tudi pri vseh tistih, ki imajo premalo želodčne kisline. Če v telesu ni dovolj kobalamina, smo lahko utrujeni in na splošno šibki, saj ima vitamin B12 pomembno vlogo v živčnem sistemu.
Nizka raven želodčne kisline povečuje tveganja za bakterijske okužbe prebavil
Prekomerno razmnoževanje patogenih bakterij v tankem črevesju je precej pogosto pri starejših ljudeh. Od 20 do 30 odstotkov ljudi starih od 60 do 80 let ima težave s prebavljanjem hrane. Za to je krivo tudi pomanjkanje želodčne kisline, saj le-ta skrbi za pravilno prebavo hrane v želodcu. Dobro prebavljena hrana pa pride v prebavni trakt.
Če je želodčne kisline premalo, se v prebavnem traktu pretirano množijo patogene bakterije in vdirajo v preostale dele prebavil, hkrati pa škodijo črevesni sluznici, da le-ta postaja vedno bolj propustna. Ko se to zgodi, se poveča tveganje za okužbe prebavil, na primer, ko se pretirano razrastejo bakterije E.coli, H. pylori in salmonela.
Preveč ali premalo želodčne kisline? Simptomi so zelo podobni.
Simptomi pomanjkanja želodčne kisline (hipoklorhidrija) so zelo podobni simptomom, ko se izloča preveč klorovodikove kisline v želodcu (hiperklorhidrija). Zgago (refluks kisline) največkrat povezujemo s preveč želodčne kisline, vendar temu ni vedno tako, zlasti pri ljudeh, ki imajo več kot 50 let.
V večini primerov je pomanjkanje želodčne kisline tisto, ki povzroča zgago, saj to stanje ustvarja prekomerne pritiske v želodcu ter slabi ventil na vrhu želodca, zato kislina hitreje vstopa v požiralnik in potuje navzgor do ust. Gre za pekoč občutek, ki ga pogosto spremlja pokašljevanje.
Zakaj je dobro vedeti, ali gre za preveč ali premalo želodčne kisline?
Koristno je izvedeti, ali imate preveč ali premalo želodčne kisline. Predvsem zato, da boste vedeli, kako postopati in zdraviti stanje. Namreč, velikokrat se zgodi, da pacienti potožijo zdravniku o simptomih (najpogosteje glede težav s pekočo bolečino v želodcu), zdravnik pa jim glede na simptome predpiše zdravila, kot so zaviralci histaminskih H2 receptorjev, antacidi in zaviralci protonske črpalke.
Omenjena zdravila so namenjena zdravljenju stanja, ko se v želodcu izloča preveč klorovodikove kisline. A težava je, da ti pacienti morda teh zdravil sploh ne potrebujejo, saj imajo lahko premalo želodčne kisline. Simptomi pa so si zelo podobni. Zato je pomembno, da ugotovite, ali imate preveč ali premalo želodčne kisline.
Poleg tega so ta zdravila namenjena kratkotrajni uporabi in imajo neželene učinke, saj blokirajo absorpcijo nekaterih hranil in na dolgi rok rušijo ravnovesje mikrobiote. Njihova naloga je le v zaviranju simptomov, ne zdravijo pa osnovnega vzroka za nastale težave.
S pomočjo betaina HCl doma preverite raven želodčne kisline
Zdravniki lahko opravijo več raziskav, da bi preverili vsebnost klorovodikove kisline v želodcu. Obstajajo pa tudi precej preprosti testi, ki jih lahko uporabite doma. Eden izmed njih je test z betainom HCl v obliki prehranskega dopolnila s katerim preverite, ali imate preveč ali premalo želodčne kisline. Več o tem, kaj je betain HCl, si lahko preberete spodaj.
Opravite test po naslednjih korakih:
- Pojejte obrok, ki ima veliko beljakovin (na primer meso).
- Sredi obroka vzemite eno kapsulo betaina HCl.
- Pojejte do konca in opazujte, kaj se bo zgodilo.
Kakšni so možni izidi testa?
- Če vam ob zaužitju betaina HCI pri obroku prebava ne bo povzročala težav, kar pomeni, da v želodcu ne boste občutili teže ali pekočega občutka, zgage, potem je to najverjetneje znak, da imate premalo želodčne kisline. Odmerek lahko povečate in ponovite. Ne prekoračite 3 kapsul.
- V kolikor boste ob zaužitju betaina HCI občutili prebavne motnje (pekoč občutek v žlički, zgaga), to kaže, da imate v želodcu dovolj klorovodikove kisline. V kolikor ste odmerek povečali, ga zmanjšajte za eno kapsulo.
- Za točno potrditev rezultatov je priporočljivo, da test opravite dvakrat ali trikrat.
- Na kaj je potrebno paziti pri testu, da bodo rezultati zanesljivi? Užijte dovolj beljakovin. Obrok z malo beljakovinami ne zahteva veliko kisline za prebavo, zato lahko betain HCl povzroči, da se kislina preveč izloča.
- Kapsulo vzemite med obrokom in ne pred.
Kako betain HCl lahko pomaga pri pomanjkanju želodčne kisline?
Betain hidroklorid (HCl) v želodcu deluje enako kot klorovodikova kislina (HCl), obenem zviša tudi njeno koncentracijo. V želodcu se betain HCl loči oziroma razpade na betain in klorovodikovo kislino. Betain hidroklorid se zatorej uporablja kot dodaten vir klorovodikove kisline v želodcu. Pomeni, da viša ravni želodčne kisline in opravlja povsem enake naloge kot želodčna kislina.
Optimalna raven želodčne kisline prispeva k pravilni razgradnji hrane in absorpciji hranil, izboljšuje pa tudi simptome zgage, funkcionalne dispepsije, gastroezofagealne refluksne bolezni in druge simptome, ki izvirajo iz prebavnih motenj.
Betain hidroklorid ni namenjen dolgoročni uporabi, marveč služi kot pomoč pri težavah, ki so enkrat večje, drugič manjše. Še vedno je dobro, da poiščete vzrok za pomanjkanje želodčne kisline, ta se lahko v veliki meri uravnava tudi s pravilno prehrano.
