Rastlina za več energije, manj vnetij in hormonsko ravnovesje
»Kar te opeče, te tudi zdravi,« pravijo, in res – kopriva ima pekoč dotik, a izjemno zdravilno moč. Kopriva (Urtica dioica) je ena najbolj vsestranskih in hranilno bogatih rastlin pri nas. Že stoletja je del ljudske medicine in kulinarike, danes pa je njena uporaba podprta tudi s sodobnimi raziskavami.
Za začetek vsebuje širok spekter koristnih snovi – poleg velike količine železa tudi vitamine A, C, K in skoraj vse vitamine skupine B. Od mineralov izstopajo kalcij, magnezij, fosfor, kalij in silicij. Rastlina je bogata z antioksidanti, kot so flavonoidi, fenolne spojine, karotenoidi in klorofil, ki delujejo protivnetno in pomagajo zaščititi celice pred oksidativnim stresom. Poleg tega vsebuje tudi fitosterole, ki imajo blag vpliv na ravni holesterola in hormonsko ravnovesje.
Tradicionalno se kopriva uporablja pri slabokrvnosti, saj zaradi visoke vsebnosti železa in vitamina C spodbuja tvorbo rdečih krvničk in izboljšuje absorpcijo železa iz hrane. Uporabljali so jo tudi pri utrujenosti, po dolgotrajnih boleznih ali med okrevanjem, saj obnavlja vitalnost in prispeva k obnovi hranilnega ravnovesja v telesu.
Ker deluje protivnetno, se uporablja pri kroničnih vnetjih, zlasti pri težavah s sklepi, kot so artritis, artroza in revmatična obolenja. Zmanjšuje bolečine in otekanje ter lahko pripomore k izboljšanju gibljivosti sklepov, kar je pomembno še posebej pri starejših osebah ali ljudeh s povečanim fizičnim naporom.
Deluje kot naravni diuretik, spodbuja delovanje ledvic in izločanje toksinov, hkrati pa podpira tudi jetra pri presnovi in odstranjevanju odpadnih snovi. Zato se pogosto uporablja kot naravna podpora ob sezonskih prehodih, v spomladanskih in jesenskih čistilnih kurah ter v kombinaciji z drugimi rastlinami za podporo presnovi. Sveža kopriva je najbolj primerna za nabiranje zgodaj spomladi, medtem ko je v obliki prehranskih dopolnil na voljo vse leto.
Krepi hormonsko ravnovesje, zlasti pri ženskah. Raziskave kažejo, da lahko vpliva na regulacijo estrogena in zmanjšuje simptome, povezane s hormonskimi nihanji – npr. v predmenstrualnem obdobju, med menopavzo ali po porodu. Njene protivnetne in hranilne lastnosti so lahko v pomoč tudi pri uravnavanju kožnih sprememb, kot so akne.
Poleg tega podpira delovanje prebavil, rahlo spodbuja peristaltiko in prispeva k boljši presnovi hranil. Uživanje koprive lahko pozitivno vpliva na raven krvnega sladkorja, saj nekatere učinkovine pomagajo stabilizirati glukozo in občutljivost na inzulin.
Zaradi vsebnosti mineralov, kot sta silicij in cink, ter antioksidantov ima kopriva ugoden vpliv na kožo, lase in nohte. Pomaga pri prekomernem izpadanju las, krepi lasne mešičke in spodbuja rast. Uporablja se tudi pri težavah z mastnim lasiščem in prhljajem. V ljudskem zdravilstvu so si iz kopriv pripravljali obkladke ali izpirali lasišče za boljšo prekrvavitev in zdravo rast las.
Pri alergikih se kopriva kaže kot naravna podpora, saj zavira sproščanje histamina in s tem pomaga ublažiti simptome sezonskih alergij, kot so kihanje, srbenje, voden izcedek iz nosu in utrujenost. Redna uporaba lahko zmanjša intenzivnost alergijskih odzivov, če se z njo začne pred sezono cvetenja.
Ker kopriva deluje večplastno in sistemsko, je njena uporaba smiselna tudi pri kronični utrujenosti, padcih imunskega sistema, dolgotrajnem stresu in oslabljenem počutju zaradi neuravnotežene prehrane ali neurejenega življenjskega ritma. Ne deluje hitro ali agresivno, temveč postopno in podporno – s spodbujanjem naravnih mehanizmov v telesu, kar je skladno z načeli celostnega zdravljenja in preventivne skrbi za zdravje.
