Kaj je butirat, kakšno vlogo ima v črevesju ter na kakšen način ščiti steno debelega črevesja?

Sodobni človek ima težave s črevesjem in prebavo. Razvije se lahko resnejša bolezenska simptomatika, kot je divertikuloza črevesja, ulcerozni kolitis, Chronova bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, vnetno črevesna bolezen, rak debelega črevesja, driska in zaprtje, bolečine pri iztrebljanju, napenjanje, kri v blatu.

Če bi si želeli sami pomagati, je pri tem dobro vedeti, kako deluje črevesje in kako biturati kot postbiotiki lahko pomagajo pri težavah s črevesjem in prebavo.

Funkcija mikrobov v črevesju

V debelem črevesju se nahajajo milijarde mikrobov, kar imenujemo tudi mikrobiom kot skupnost različnih sevov bakterij, gliv in kvasovk, ki živijo in uspevajo v vlažnih in temnih predelih našega prebavnega trakta. Pri prebavljanju hrane s strani mikrobov nastajajo stranski produkti, ki vplivajo na to, kako se počutimo, koliko energije imamo, kako odporni smo in nenazadnje imajo vpliv tudi na zdravje črevesja.

Kako v telesu nastaja butirat?

Sevi mikrobov, ki uspevajo v mikrobiomu, so deloma odvisni od tega, s čim jih hranimo. Nekateri sevi bakterij fermentirajo ogljikove hidrate, ki jih prebavni sistem sicer ne zmore predelati. Ko bakterije razgradijo te neprebavljive ogljikove hidrate, se sprostijo stranski produkti, med katerimi je tudi butirat.

Povezava med probiotiki in butiratom kot postbiotikom

V našem črevesnem mikrobiomu nastajajo negativne spremembe, ki so povezane s slabimi prehranskimi navadami, kot je na primer prekomerno uživanje sladkorja. Če uživamo veliko sladkorja v hrani, imamo v črevesju veliko manj zdravih oziroma koristnih bakterij in veliko večji delež škodljivih mikrobnih prebivalcev. Da bi obrnili te negativne posledice, so proizvajalci pričeli izdelovati prehranska dopolnila s probiotiki, ki pomagajo obnoviti koristne bakterijske populacije.

Zaradi slabih prehranjevalnih navad je sluznica prebavnega trakta poškodovana in bolj prepustna, zato bakterije in odpadne snovi lažje zaidejo v krvni obtok. Medtem ko so bili probiotiki vrsto let poznani kot snovi, ki pomagajo zdravju črevesja, postbiotiki kot presnovni stranski produkti pa v zadnjih letih pridobivajo na veljavi, saj so odgovorni za številne koristne učinke probiotičnih mikroorganizmov, zato lahko zagotovijo bolj neposredne in večje koristi za zdravje.

Kaj je butirat, ki mu pravimo tudi maslena kislina?

Butirat triglicerid je maščobna kislina s kratko verigo oziroma kratkoverižna molekula z le štirimi vezanimi ogljiki. Pravimo mu tudi maslena in butanojska kislina. Ime se uporablja v skupini estrov, kot so butiratni monogliceridi in soli maslene kisline oziroma natrijev butirat.

Butirat se od ostalih maščobnih kislin ločuje tudi po vonju, ki ga opisujejo kot izredno oster vonj, ki nekoliko spominja na smrdljive nogavice, še posebej, če je v obliki natrijeve soli. Zato je dobro izbrati prehranski dodatek, kjer proizvajalci s postopkom kapsulacije mehkega gela, ki povsem prekrije neprijeten vonj.

Butirat je glavni vir energije za celice, ki tvorijo steno debelega črevesja

Bakterije, ki so odgovorne za nastanek maslene kisline, uspevajo le, če jih hranimo z neprebavljivimi ogljikovimi hidrati, kot so vlaknine in škrob. Ko se butirat proizvede in sprosti v debelo črevo, ga celice, ki tvorijo sluznico debelega črevesa, zlahka absorbirajo. Pri tem butirat velja za glavni vir energije za kolonocite oziroma epitelijske celice, ki tvorijo steno debelega črevesa.

Kolonociti, ki prekrivajo površino črevesja, imajo kratko življenjsko dobo in živijo le pet dni, kar pomeni, da je štiri dni stara celica, ki obdaja steno debelega črevesa, na poti za izločanje in odmiranje. Povprečna starost ostalih celic debelega črevesa pa je približno 16 let. Sicer je površina debelega črevesa eno najhitreje obnavljajočih se tkiv v telesu.

Pri tem butirat uravnava proizvodnjo novih in svežih kolonocitov in uničuje stare in nezdrave celice debelega črevesa. Maslena kislina namreč aktivira celično razmnoževanje in zorenje zdravih celic, hkrati pa povzroča apoptozo ali celično smrt.

Butirat zato deluje protivnetno, prav tako izboljšuje disbiozo oziroma ravnovesje mikrobiote v črevesju, ter prispeva k zaščiti črevesne sluznice.

Druge pomembne biološke aktivnosti butirata v telesu

Ko butirat vstopi v celico, sodeluje pri različnih bioloških procesih, zato velja, da nezadostne količine butirata lahko vplivajo na zdravje črevesja. Posamezniki s prebavnimi motnjami imajo večje tveganje za pomanjkanje maslene kisline, ogroženo je zdravje črevesnih mikrobiomov, kar zmanjšuje učinkovitost tvorbe butirata.

Brez maslene kisline je črevesno tkivo bolj občutljivo na apoptozo, vnetja, atrofijo sluznice in druge patologije debelega črevesja. To ima lahko precej škodljivih učinkov, saj butirat igra vrsto ključnih vlog v telesu:

• Uravnavanje genov: Butirat uravnava epigenetski učinek na DNA in okoliške molekule, kar določa, kdaj in kje se določeni geni izrazijo. To zagotavlja, da celice debelega črevesa proizvajajo beljakovine, ki jih potrebujejo za normalno delovanje. Vloga butirata kot genskega regulatorja vpliva tudi na raka debelega črevesa, saj dejavnosti, ki jih sproži ta postbiotik, pomagajo preprečevati nenadzorovano rast in širjenje celic.
• Aktivacija trans membranskih beljakovin: Butirat aktivira več vrst receptorjev, ki so povezani z G-proteini. Beljakovine v tej družini igrajo vlogo pri številnih aktivnostih komuniciranja in signalizacije med celicami.
• Energijski substrat za presnovne procese: Maslena kislina služi kot substrat za presnovne procese tako v kolonocitih kot v črevesnih bakterijah. S tem ohranja delovanje na optimalni ravni.

Kakšna je naloga butirata in kako vpliva na zdravje?

Butirat vpliva na številne procese v telesu, pri čemer med njegove najpomembnejše naloge spadajo naslednji učinki na zdravje:

• Zmanjšuje vnetja v črevesju z uravnavanjem imunskega odziva. Dodatki s postbiotikom pomagajo pri prepustnem črevesju, sindromu razdražljivega črevesja, Chronovi bolezni, ulceroznem kolitisu in raku na črevesju.
• Hrani celice debelega črevesja in ščiti sluznico celic. To pomaga ohranjati zdravo debelo črevo in preprečuje raka na debelem črevesu.
• Ohranja pH v črevesju, preprečuje, da bi slabe bakterije prevzele črevesno mikrobioto, saj v kislih pogojih ne morejo preživeti.
• Zmanjšuje simptome prebavnih okužb, pri čemer tvori čim manj sluzi in preprečuje umiranje kolonocitov.
• Preprečuje izgubo vode, natrija, klora in kalija med napadi driske.
• Spodbuja rast novih celic v črevesni steni in ustvarja večjo površino za absorpcijo hranil.
• Zaradi načina, kako butirat deluje na toliko različnih sistemov, lahko vpliva tudi na zdravje zunaj črevesja, saj spreminja genski zapis, kar vodi do temeljnih sprememb v delovanju celic na DNK ravni. S temi učinki na ekspresijo genov lahko butirat tudi:
• Spodbuja normalno proizvodnjo hemoglobina, ki je bistvenega pomena za ohranjanje rdečih krvnih celic.
• Znižuje raven holesterola tako, da zmanjšuje količino holesterola, ki ga telo proizvaja v črevesju.
• Pomaga vzdrževati zdravo raven sladkorja v krvi, kar zmanjšuje tveganje za diabetes in debelost.
• Spodbuja rast novih celic v možganih, kar je še posebej koristno po možganski kapi.
• Zmanjšuje tveganje za nevrodegenerativne bolezni zaradi njegovih protivnetnih učinkov.

Kje se maslena kislina nahaja v prehrani?

Ker butirat nastaja z bakterijsko fermentacijo vlaknin, lahko raven maslene kisline povečate s povečanim vnosom vlaknin v vaši prehrani. To pomeni, da jeste več naslednjih virov topnih vlaknin:

• Cela zrna: rjavi riž, oves, ječmen, rž, kvinoja, ajda, proso, koruza
• Stročnice: leča, čičerika, fižol
• Sadje in zelenjava: listnata zelena zelenjava, jabolka, kivi, jagodičevje, banane, agrumi
• Mlečni izdelki, zlasti maslo in ghee

Hkrati ni dobro jesti preveč mlečnih izdelkov, ker imajo zelo visoko vsebnost nasičenih maščob. Maslo na primer vsebuje 3 do 4 odstotke maslene kisline, zato bi morali na dan zaužiti približno 10 gramov masla, da bi zadostili dnevnim potrebam po butiratu.

Butirat v prehranskih dodatkih, na kaj paziti pri izbiri?

Prehransko dopolnilo nudi najbolj optimalen način, da vsak dan zadostite potrebam po masleni kislini. Pri izbiri prehranskega dopolnila je potrebno paziti na formulo učinkovin, saj se morajo postbiotiki absorbirati tam, kjer jih telo potrebuje, v tem primeru v debelem črevesju, kjer butirat opravlja svoje funkcije.

Iz tega vidika je bolje izbrati prehransko dopolnilo z butirat trigliceridi kot pa natrijev butirat oziroma natrijevo sol maslene kisline. Butirat triglicerid je 3 do 4 krat močnejši od natrijevega butirata, poleg tega pa nudi boljšo absorpcijo, pri čemer je kapsula zasnovana tako, da učinkovine nedotaknjene prehajajo skozi želodec in se sproščajo v tankem in debelem črevesju.