Razumevanje in naravno uravnavanje krvnega sladkorja v telesu
Krvni sladkor ali glukoza predstavlja osnovni vir energije za naše telo, še posebej za možgane in živčni sistem. V krvi se običajno vzdržuje v ozkem območju med 4,0 in 6,0 mmol/L na tešče, po obroku pa lahko kratkotrajno naraste do 7,8 mmol/L. Ta natančna regulacija je ključnega pomena za optimalno delovanje našega telesa.
Previsok krvni sladkor (hiperglikemija)
Dolgotrajno povišan krvni sladkor nad 7,0 mmol/L na tešče lahko kaže na sladkorno bolezen. Hiperglikemija lahko povzroči številne težave v telesu. Kronično povišan krvni sladkor poškoduje krvne žile, živce in organe. Med zgodnje simptome sodijo pogosto uriniranje, prekomerna žeja, zamegljen vid in utrujenost.
Dolgoročne posledice nezdravljene hiperglikemije so lahko resne: okvare vida (diabetična retinopatija), ledvična odpoved, okvare živcev (nevropatija), srčno-žilne bolezni in počasnejše celjenje ran. Posebej nevarna je diabetična ketoacidoza, ki se lahko razvije pri zelo visokem krvnem sladkorju, ko telo začne razgrajevati maščobe namesto glukoze.
Prenizek krvni sladkor (hipoglikemija)
Stanje, ko krvni sladkor pade pod 3,9 mmol/L, imenujemo hipoglikemija. Najpogosteje se pojavlja pri sladkornih bolnikih, ki se zdravijo z insulinom ali nekaterimi drugimi zdravili za zniževanje krvnega sladkorja. Simptomi se običajno pojavijo postopoma: tresenje, znojenje, omotica, razdražljivost, težave s koncentracijo in lakota.
Če se krvni sladkor še naprej znižuje, lahko pride do resnejših simptomov, kot so zmedenost, motnje vida, težave z govorom in koordinacijo. V najhujših primerih lahko nastopi nezavest ali celo koma. Možgani za svoje delovanje nujno potrebujejo glukozo, zato je hitra prepoznava in ukrepanje pri hipoglikemiji ključnega pomena.
Regulacija krvnega sladkorja
Naravna regulacija krvnega sladkorja poteka preko hormonov trebušne slinavke – insulina in glukagona. Pa vendar lahko nanjo vplivamo tudi sami:
Priporočljivo je uživanje kompleksnih ogljikovih hidratov, ki se počasneje prebavljajo in postopoma sproščajo glukozo v krvni obtok. Pomembno je tudi redno uživanje uravnoteženih obrokov in izogibanje prevelikim količinam prečiščenih sladkorjev.
Stres lahko preko stresnih hormonov zviša krvni sladkor, zato so priporočljive tehnike za obvladovanje stresa, kot so meditacija, globoko dihanje in redna telesna aktivnost. Slednja tudi izboljšuje občutljivost celic na insulin in pomaga pri porabi glukoze iz krvi. Med vadbo mišice lahko uporabljajo glukozo tudi brez insulina, kar dodatno prispeva k uravnavanju krvnega sladkorja.
Občutljivost na insulin izboljšujejo številna prehranska dopolnila, med katerimi so posebej pomembni krom, ključen za presnovo ogljikovih hidratov, ter cimet, ki poleg tega tudi upočasnjuje praznjenje želodca in tako pripomore k bolj postopnemu sproščanju glukoze v krvni obtok. V isto skupino spada tudi alfa-lipoična kislina, močan antioksidant, ki poleg izboljšanja občutljivosti na insulin pomaga tudi pri zaščiti živcev pred poškodbami zaradi visokega krvnega sladkorja.
Pri presnovi glukoze igra pomembno vlogo magnezij, katerega pomanjkanje je pogosto pri ljudeh s sladkorno boleznijo tipa 2. Podobno velja za vitamin D, ki lahko izboljša splošno presnovo glukoze. K temu pripomorejo tudi omega-3 maščobne kisline, ki sicer primarno koristijo srčno-žilnemu sistemu, a preko zmanjševanja vnetja posredno vplivajo tudi na uravnavanje krvnega sladkorja.
