Veliko se govori o pomanjkanju vitaminov B in C ter železa, vendar pa se veliko manj govori o pomanjkanju cinka, kar predstavlja razširjen problem na svetovni ravni. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je razširjenost pomanjkanja cinka kar 31 odstotkov v svetovni populaciji. 

Vemo, da cink koristi našemu zdravju in je ključnega pomena za pravilno delovanje telesnih funkcij. Vendar se pogosto ne zavedamo, da uživanje hrane bogate s hranili še ne pomeni, da naša telesa hranila tudi absorbirajo. Namreč, obstaja veliko dejavnikov tveganja za pomanjkanje cinka, tudi za ljudi, ki nimajo pomanjkanja hrane. 

Vsi, tako mlajši kot starejši, potrebujemo reden vnos cinka, da sploh lahko funkcioniramo, saj je cink eden izmed pomembnejših elementov v človeškem telesu. Tudi rastline in živali ga potrebujejo, da lahko preživijo. Element je prisoten v vsaki celici, organu, kosti, tkivu in telesni tekočini. 

Če ne uživamo dovolj hrane, ki je bogata s cinkom, tedaj se izpostavljamo tveganju pomanjkanja tega elementa v telesu, posledično pa se lahko razvije tudi simptomatika, ki se odraža v oslabljeni imunski in kognitivni funkciji. 

 

Nekateri ljudje so bolj izpostavljeni pomanjkanju cinka v telesu zaradi različnih dejavnikov. Zato je potrebno posebej skrbeti za vnos hrane, ki je bogata s tem mineralom, ali pa uživati ustrezne in preverjene prehranske dodatke. Kateri so ti dejavniki tveganja? 

• Alkoholizem: je povezan s slabo absorpcijo cinka. Pomanjkanje minerala nastane kot posledica dolgotrajnega prekomernega uživanja alkohola. 

• Diabetes: pri sladkornih bolnikih je potrebna previdnost pri jemanju izdelkov, ki vsebujejo cink, saj veliki odmerki lahko znižajo krvni sladkor. 

• Hemodializa: pacienti na hemodializi so bolj izpostavljeni tveganju za pomanjkanje minerala. 

• Sindromi nepravilne absorpcije hranil: malabsorpcijski sindromi povečuje tveganje za pomanjkanje cinka. 

• Revmatoidni artritis: bolniki z revmatoidnim artritisom absorbirajo manj cinka v telo. 

• Bolniki, ki prejemajo intravensko hranjenje 

• Bolniki z vnetno črevesno boleznijo, kronično ledvično boleznijo ter bolniki s hudo drisko 

• Strogi vegetarijanci: potreba po dodajanju cinka v telo je lahko za 50 odstotkov večja pri vegetarijancih, ki uživajo veliko semen in stročnic. Visoka vsebnost fitinske kisline v teh živilih zmanjšuje absorpcijo cinka. 

Milijonom ljudi po vsem svetu primanjkuje cinka v telesu in se morda tega sploh ne zavedajo, saj je največkrat potrebno opraviti določene preiskave. Na srečo, če pazimo na nekatere ključne simptome, lahko zaznamo primanjkljaj dovolj zgodaj, še preden to prične vplivati na splošno zdravje. Med sedem najpogostejših simptomov pomanjkanja cinka spada: 

Optimalne količine cinka v telesu so bistvene za razvoj in dobro nevropsihološko delovanje, medtem ko so nizke koncentracije minerala povezane s zmanjšano pozornostjo in motoričnimi motnjami pri dojenčkih. Težave se lahko nadaljujejo tudi v odrasli dobi. Vendar to ne pomeni, da otrokom lahko dajemo cinkove dodatke. Cink se mora pri otrocih absorbirati skozi uravnoteženo prehrano, kjer je mineral zastopan v določenih polnovrednih živilih. 

Kronični stres povzroča utrujenost nadledvične žleze, kar lahko privede do pomanjkanja kalcija, magnezija in cinka. Vse to pa prispeva k povišani ravni histamina, pri čemer cink vpliva na to, kako telo shranjuje histamin. Pomanjkanje minerala omogoča sproščanje večjih količin histamina v okoliške tkivne tekočine. To pomeni, da povečana raven histamina povečuje občutljivost na vse alergijske reakcije in povzroči številne simptome, ki so povezane z alergijami (teče iz nosu, kihanje, koprivnica itd.). 

Cink je nujno potreben element za vzdrževanje imunske funkcije, zato ker vpliva na rast in diferenciacijo t-celic v belih krvnih celicah, apoptozo, ki ubija bakterije in viruse, transkripcijo genov ter na zaščitne funkcije v celičnih membranah. Poleg tega cink predstavlja ključno strukturno komponento za niz hormonskih receptorjev in beljakovin, ki prispevajo k zdravemu, uravnoteženemu razpoloženju in imunskem delovanju. 

Pomanjkanje cinka lahko povzroči tudi dolgotrajno drisko, kar je najverjetneje povezano z imunsko oslabljenostjo. Vsako leto takšna vrsta driske prizadene skoraj dva milijona otrok v državah v razvoju, zato so tudi bolj dovzetni za bakterijske okužbe. 

Tisti ljudje, ki se spopadajo z nadledvično utrujenostjo in posledičnim pomanjkanjem cinka imajo lahko težave s hipotiroidizmom oziroma prekomernim delovanjem ščitničnih hormonov. Ščitnični hormoni pomagajo cinku, da se bolj optimalno absorbira v telo. Hipotiroidizem pa je pogosto spregledan vzrok za redčenje las in alopecijo oziroma plešavost. 

Preveč prepustno črevesje lahko povzroči niz zdravstvenih stanj, vključno z malabsorpcijo hranil, kožnimi spremembami, alergijami, avtoimunskimi boleznimi in težavami s ščitnico. Cink pa lahko pomaga pri odpravljanju prekomerno prepustne črevesne sluznice, pri čemer nekoliko stisne prehode med celicami črevesne stene, zato da ne bi bakterije in strupi prodirajo neposredno v krvni obtok.

Pomanjkanje cinka nastane zaradi preveč prepustnega črevesja, saj se mineral iz hrane nepravilno absorbira oziroma premalo absorbira v telo. To lahko povzroča različne težave s kožo, pri čemer nekateri lahko razvijejo tudi kožne izpuščaje in akne. Pomanjkanje cinka je povezano tudi s tem ,da se rane kasneje zacelijo. 

Če bi se želeli prepričati, ali nam primanjkuje cinka v telesu, lahko opravimo test na cink, ki je največkrat samoplačljiv, saj ga izvajajo v zasebnih laboratorijih.  Vzeli vam bodo kri in testirali krvno plazmo na koncentracijo minerala. Normalna raven cinka v telesu je med 0,66 in 1,10 mg/ml. Testi se lahko opravijo tudi z vzorcem urina in analizo las. 

Testi ne odkrivajo le pomanjkanje minerala, temveč tudi povišane ravni cinka v serumu, čeprav je slednje bolj redek pojav, ki lahko kaže na nekatere druge bolezni. Visoke ravni cinka namreč vodijo do težav, kot je slabost, omotica, bruhanje in bolečine v prsih. Pri jemanju prehranskih dodatkov se je zato najbolje posvetovati z izkušenim osebjem ter upoštevati predpisane dnevne odmerke.