Naravne zobna pasta brez fluora in spornih sestavin
Nekateri ljudje trpijo zaradi težav z dlesnimi in razjed v ustih, ki so lahko povezane z natrijevim lavril sulfatom (SLS) – ta je zelo pogosta sestavina navadnih zobnih past. Uporabljajo ga kot sredstvo za penjenje, ki sicer paste ne naredi bolj učinkovite, povzroči pa lahko hudo draženje dlesni, kar lahko privede do mnogih neprijetnih zdravstvenih težav.
V toaletnih pripomočkih je navadno najti tudi druge škodljive kemikalije, med drugim gre za parabene, ftalate, DEA, TEA in alkohol (etanol). Prav slednjega je avstralski znanstvenik leta 2009 označil za pomemben dejavnik, ki lahko vpliva na nastanek ustnega raka. Alkohol namreč škodljivim snovem olajša prodor skozi oblogo ust. Zato je izbira prave zobne paste ključnega pomena za zdravje vaših ust.
Katerim sestavinam zobnih past se izogibati?
- Fluorid
Trenutno pije vodo brez fluorida približno 97 odstotkov zahodnoevropskega prebivalstva. Odslej so ponekod zabeležili manjšo stopnjo gnitja zob, kar pomeni, da je razlog zanj lahko iskati prav v fluoridu. Poleg tega je dokazano, da velika izpostavljenost fluoridu povzroča trajno obarvane zobe, kar imenujemo fluoroza.
- Triklosan
Gre za še eno sporno sestavino zobnih past. Obstaja tveganje, da uporaba past s triklosanom vodi do povečane bakterijske odpornosti nanj in na druga antimikrobna sredstva. Poleg tega je bioakumulativen, kar pomeni, da se ne razgradi in se zbira v prehranjevalni verigi.
- SLS ali natrijev lavril sulfat
Slednji je dodan mnogim zobnim pastam, šamponom in milom. Gre za najpogosteje uporabljeno sredstvo za penjenje, ki žal draži kožo. Topi beljakovine in dokazano škoduje tudi tkivom v ustih in veča možnosti za nastanek gingivitisa, ustnih razjed in poškodb dlesni. SLS lahko poškoduje občutljive mukozne membrane v ustih, kar povzroča ločitev epitelijskih plasti od sluznice. Pri nekaterih SLS povzroča celo bolečine in srbenje. Njegovi negativni učinki se povečujejo z njegovo koncentracijo.
V raziskavi, izvedeni v Oslu, so sodelovali ljudje, ki so imeli težave z ustnimi razjedami. Ko so začeli uporabljati zobne paste brez SLS-ja, so se njihovi simptomi zmanjšali za kar 60 odstotkov. Če vam med umivanjem zob krvavijo dlesni, je to verjetno znak, da SLS v zobni pasti povzroča razdraženost. Rešitev so zobne paste brez natrijevega lavril sulfata.
Najpogostejše bolezni, ki lahko nastanejo ob uporabi neprimerne zobne paste
- Gingivitis ali vnetje dlesni je posledica zobnih oblog, zaradi katerih se bakterije množijo in v ustih sproščajo škodljive toksine. Toksini dražijo dlesni, zaradi česar se te vnamejo. Če se stanje ne zdravi, se lahko razvije periodontitis - ta se pojavi, ko bakterije iz zobnih oblog okužijo dlesni in kosti. Periodontitis in zobna gniloba sta glavna vzroka za izpadanje zob pri odraslih. Poleg tega se lahko bakterijski toksini nato sproščajo tudi v krvni obtok, kar lahko vpliva na nastanek resnih zdravstvenih težav, med drugim kardiovaskularnih bolezni, diabetesa, bolezni dihal… SLS je opazen dejavnik, ki vpliva na nastanek periodontitisa.
- Ustne razjede so zelo pogost pojav, pri približno 20 odstotkov ljudeh pa se redno ponavljajo. Pogosto je razlog za njihov nastanek iskati v uživanju hrane z ostrimi robovi, ki poškoduje tkivo v ustih. Povzročajo lahko anksioznost, pri ženskah pa so lahko tudi razlog za hormonske spremembe. Uživanje nekaterih živil – na primer jagodičevja, sira in kave - spodbuja nastanek ustnih razjed, nastanek pa povezujejo tudi z natrijevim lavril sulfatom.
- Za sindromom suhih ust ali kserostomijo trpi veliko ljudi – kar četrtina ljudi se z njim sreča vsaj enkrat v življenju. Gre za stanje, ki lahko vpliva na hranjenje in govorjenje, na okus, na kakovost spanca, povečuje pa tudi tveganje za nastanek bolezni dlesni in zobne gnilobe. Za ljudi, ki trpijo za tem, je priporočljiva uporaba zobnih past z betainom.
Ekološke zobne paste Green people
Zobne paste Green People ne vsebujejo natrijevega lavril sulfata, fluorida, triklosana, umetnih barvil in okusov ter drugih spornih snovi. So tudi brez glutena in primerne za vegane. Vse sestavine so iz ekološke pridelave, zobne paste so narejene brez mikrobov in na okolju prijazen način. Ne vsebujejo nikakršnih sredstev za penjenje – vsako penjenje, ki nastane ob uporabi, je izključno posledica ščetkanja in zračnih mehurčkov, ki pri tem nastanejo. Narejene so iz ekoloških eteričnih olj, vitamina C in mire. Te sestavine naravno varujejo usta pred rastjo bakterij, brez grobih, sintetičnih snovi. Zmanjšujejo tudi bolečine in otekline.
Kalcijev karbonat v njih je nežno abraziven in pomaga odstranjevati zobni kamen, eterična olja pa uničujejo bakterije. Vsebujejo glicerin – sredstvo za zadrževanje vlage, ki preprečuje, da bi se pasta v tubi izsušila in preprečuje suhost v ustih med samim ščetkanjem. Ker zmanjša razpoložljivost vode, zmanjša tudi aktivnost bakterij, zato varuje pred gnitjem zob. Glicerin ne poškoduje dlesni ali sklenine. Krede v zobnih pastah Green People ne opraskajo ali erodirajo zob, pa naj bodo modrostni ali stalni.
Kreda je namreč precej mehkejša kot zobna sklenina. V njih je najti ekološko aloe vero, ki ima pomirjujoč učinek na občutljive dlesni, pomaga pa tudi zmanjšati otekline in nelagodje. Je tudi učinkovit antiseptik in ohranja dlesni čiste, predvsem na področjih, ki se jih s ščetko težko doseže. Vse zobne paste Green People vsebujejo betain, ki klinično dokazano odpravlja simptome sindroma suhih ust.
Primerne so tako za otroke, kot za odrasle. Zaradi nežnosti so otroške zobne paste Green People primerne tudi za dojenčke. Pri slednjih je najpopularnejša pasta z okusom mandarin, otrocih, stari 2 ali 3 leta, pa imajo radi tisto z okusom zelene mete in aloe vere. Paste, namenjene odraslim, so različnih okusov: svežina mete, citrusi in aloe vera, koromač in propolis ter poprova meta in aloe vera.
Splošni nasveti za ohranjanje zdravih in lepih zob
Pravi recept za zdrava usta je še vedno ščetkanje zob in dlesni vsaj dvakrat dnevno, idealno pa po vsakem obroku. Zobe vedno umivajte vsaj dve minuti. Tako bodo umiti temeljito. Večina ljudi si za to opravilo vzame le 30 sekund, zato nekateri deli vsak dan znova ostanejo neumiti, kar je razlog za razmnoževanje bakterij. Priporočljiva je uporaba mehkih zobnih ščetk.
Priporočljivo je tudi nitkanje zob vsaj enkrat dnevno oziroma v najboljšem primeru vsakič pred ščetkanjem, saj samo s ščetkanjem dosežete le 60 odstotkov površin.
Obiščite zobozdravnika vsakih 6 mesecev, da naredi preveri zdravje vaših zob in dlesni. Ko zobni kamen enkrat nastane, ga namreč ne morete več odstraniti s ščetkanjem, odstrani ga lahko le še zobozdravnik.
