Žarki poleg opeklin povzročajo staranje in gubanje kože
Ultravijolično (UV) sevanje ogroža predvsem zdravje kože, saj do globljih tkiv in organov ne seže. Glede na valovno dolžino sevanja ultravijoličnih žarkov, ločimo med UVA, UVB in UVC sevanjem.
UVA žarki povzročajo staranje in gubanje kože, pripomorejo pa tudi h nastanku kožnega raka. Ker jih ozonski plašč ne omejuje, je to vrsta žarkov, ki kar najbolj ogroža našo kožo.
UVB žarki povzročajo opekline, katarakte (izgubljanje prosojnosti očesne leče) in vplivajo na imunski sistem. Tudi ti pripomorejo tudi k nastanku kožnega raka – strokovnjaki povezujejo nastanek melanoma s pogostimi opeklinami UVB žarkov v mladosti. Večino UVB žarkov ustavi ozonski plašč, a tisti, ki se temu izognejo, lahko močno vplivajo na naše zdravje.
UVC žarki so najnevarnejši, a jih na srečo blokira ozonski plašč, zato ne sežejo do Zemlje.
Solariji uporabljajo tako UVA kot UVB žarke, a pri tem je potrebno vedeti, da porjavelost – pa naj bo posledica sončnih žarkov ali solarija – ne varuje pred nadaljnjimi poškodbami kože, temveč je že sama po sebi znak poškodovane kože.
Melanin, ki ga najdemo v koži, nudi naravno zaščito pred soncem. Absorbira namreč nevarne UV žarke, preden bi poškodovali kožo. Melanina ne vsebujemo vsi enako – najti ga je v različnih koncentracijah in barvah, kar je razlog za različne barve kože. Svetlejša kot je polt, manj melanina vsebuje. A to ne pomeni, da le taka potrebuje dodatno zaščito – dodatno je potrebno zaščititi vsako kožo, ne glede na polt. Z izpostavljenostjo sončnim žarkom se povečuje tudi koncentracija melanina, a tudi rahla porjavelost kože, ki se zdi neškodljiva, morda celo zdrava, je pokazatelj poškodovane kože.
Tisti, ki so bolj izpostavljeni soncu – na primer ribiči, delavci na gradbiščih, kmetovalci – so tudi v večji nevarnosti. Opekline na koži nastanejo, ko je izpostavljenost UV žarkom večja kot zmožnost melanina, da kožo zavaruje.
Sonce je tako nevarno za vse, še posebej pa za:
- ljudi s kožnimi znamenji,
- ljudi s svetlimi lasmi in kožo,
- ljudmi, ki izhajajo iz družin z zgodovino kožnega raka.
Koncentracija UV žarkov ni vedno enaka, temveč je odvisna od letnega časa (poleti je največja, tudi v oblačnem vremenu) ter zemljepisne višine in širine – sonce je najmočnejše v bližini ekvatorja. Pazljivost ni odveč tudi na višjih legah, kjer so zrak in posledično tudi oblaki redkejši, zato je večja tudi izpostavljenost UV žarkom. Slednji se odbijajo tako od vode kot od snega, kar je razlog za pogoste sončne opekline med smučarskimi izleti.
Vitamin D ni izgovor za pretirano sončenje
Ne smemo pozabiti, da nam sonce nudi tudi nekatere koristi – ultravijolični (predvsem UVB) žarki povzročajo, da naše telo proizvaja vitamin D. Ključnega pomena pa je, koliko časa je zdravo preživeti na direktni sončni svetlobi. Večina strokovnjakov za tiste s svetlejšo poltjo priporoča med 10 in 15 minut preživetega časa na soncu vsaj trikrat tedensko. Tisti s temnejšo poltjo pa naj bi potrebovali kar desetkrat toliko časa, da bi proizvedli enako količino vitamina D. Gre seveda za približne ocene, a veliko več preživetega časa v soju sončnih žarkov zdravju ne koristi – lahko namreč celo uniči proizveden vitamin D.
Vsekakor pa se je potrebno soncu izogibati, ko je to najmočnejše, in sicer med 11. in 15. uro ter uporabljati kakovostne in naravne kreme za zaščito. Izdelki Green people so ekološki in vsebujejo antioksidante, ki poleg UV žarkov varujejo tudi pred izsušenostjo in prezgodnjim staranjem kože.
Ob uporabi krem bo morda naše telo proizvedlo malenkost manj vitamina D, ki pa ga lahko nadomestimo s prehrano. Škoda, ki jo lahko sonce zada naši koži, pa zna biti nepopravljiva.
