Napihnjenost in rdečica? Znaki histaminske intolerance.

Ste kdaj opazili, da vas po kozarcu rdečega vina oblije rdečica, vas po kosu staranega sira napihuje ali pa vas po “zdravi” špinači boli glava? Če ste že izločili laktozo in gluten, pa se telo še vedno odziva nepredvidljivo, je možno, da težava ni v klasični alergiji.

Včasih je krivec histamin – snov, ki jo večina ljudi pozna iz sveta alergij, a jo vnašamo tudi s hrano. Pri nekaterih se lahko začne kopičiti in povzroča simptome, ki so na las podobni alergijski reakciji, čeprav testi pogosto ne pokažejo ničesar.

Kaj je histaminska intoleranca?

Histamin je naravna spojina, ki ima v telesu pomembne naloge: sodeluje pri imunskem odzivu, vpliva na želodčno kislino, živčni sistem in celo spanje. Težava nastane, ko ga je v telesu preveč in ga ne uspemo dovolj hitro razgraditi.

Za razgradnjo histamina iz hrane je odgovoren encim DAO (diamin oksidaza), ki deluje predvsem v črevesju. Če je delovanje DAO oslabljeno (zaradi genetike, začasnega vnetja črevesja, določenih zdravil ali alkohola), se histamin začne kopičiti v krvi. Takrat se pojavijo težave, ki jih je težko povezati z eno samo hrano.

Kako se histamin kaže?

Histaminska intoleranca je znana kot “posnemovalka”, ker se ne pokaže samo na enem mestu. Pri eni osebi udari v prebavo, pri drugi v kožo, pri tretji v glavo.

Najpogosteje se pojavi kot nenadna napihnjenost, krči, driska ali občutek tiščanja v želodcu. Zelo pogosta je tudi rdečica na obrazu (flushing), srbečica, koprivnica ali izbruhi aken. Pri mnogih so glavni znak migrenski glavoboli, vrtoglavica ali “megla v glavi”, ki se pojavi po obroku. Nekateri opazijo še zamašen nos, kihanje ali izcedek iz nosu med jedjo, včasih pa tudi razbijanje srca ali nenaden notranji nemir. Velik namig je čas: simptomi se pogosto pojavijo v 30 minutah do 2 urah po obroku.

Zakaj so nekatera živila “slabša” od drugih?

Pri histaminu velja zelo preprosto pravilo: dlje kot živilo stoji, več histamina se lahko v njem razvije. Zato so pogosto problematična starana, fermentirana in predelana živila.

Med tipične sprožilce spadajo rdeče vino, pivo, peneča vina, starani siri, suhe mesnine (pršut, salame), prekajeno meso ter konzervirane ribe (npr. tuna). Pogosto se omenja tudi paradižnik, špinača, jajčevci, kislo zelje ter sadje, kot so citrusi, banane, jagode in suho sadje.

Poleg tega obstajajo tudi t.i. histaminski liberatorji – živila, ki sama nimajo veliko histamina, vendar lahko sprožijo, da telo izpusti lastne zaloge. Med pogoste spadajo čokolada, beljak in oreščki. Zato je klasična kombinacija, kot je vino + pica + pršut + sir, pri občutljivih ljudeh pogosto recept za slabo počutje.

Kje se skriva največ histamina?

Kaj pomaga?

Če sumite, da histamin pri vas igra glavno vlogo, je najboljši prvi korak preprost: za nekaj časa zmanjšajte obremenitev. Največ razlike običajno naredi to, da jeste čim bolj svežo hrano, se izogibate staranim in fermentiranim izdelkom ter ostanke raje zamrznete, kot da stojijo v hladilniku več dni. Zelo pomaga tudi dnevnik prehrane, kjer opazujete reakcije približno pol ure in dve uri po obroku.

Za test se pogosto uporablja 10–14 dni prehrana z manj histamina, nato pa postopno uvajanje posameznih živil. Pri nekaterih ljudeh v tem obdobju pomaga tudi podpora razgradnji histamina, na primer z DAO encimom pred obroki, kadar se živilom z več histamina ni mogoče povsem izogniti.

Ali je histaminska intoleranca trajna?

Ne nujno. Pri veliko ljudeh je to bolj znak, da je sistem za razgradnjo histamina preobremenjen (pogosto zaradi črevesja ali vnetja). Ko se obremenitev zmanjša, se toleranca pogosto izboljša.

Če se po vinu, paradižniku, špinači, jogurtu ali staranih sirih pojavljajo rdečica, napihnjenost, glavoboli ali zamašen nos, je možno, da težava ni “v vaši glavi”, ampak v histaminu. Z nekaj prilagoditvami (svežina, manj fermentirane hrane, pametno shranjevanje in kratko testno obdobje) se simptomi pri mnogih umirijo presenetljivo hitro.