Kaj se zgodi, če vsak dan pijemo kavo na prazen želodec?

Za veliko ljudi se dan začne enako: vstanemo, si skuhamo kavo in jo spijemo še preden karkoli pojemo ali popijemo. Ta jutranji ritual je tako samoumeven, da se o njem redko sploh sprašujemo. A če se po jutranji kavi kdaj počutite nemirno, imate občutek praznine v želodcu ali vam energija hitro pade, težava morda ni v kavi sami, ampak v tem, kdaj jo pijete.

Kaj se v telesu dogaja takoj po prebujanju

Zjutraj telo še ni povsem “v pogonu”. Prebavila so prazna, želodec nekoliko bolj občutljiv, raven stresnega hormona kortizola pa je naravno višja, saj nas prav ta hormon pomaga prebuditi. Ko v tem trenutku spijemo kavo, telesu dodamo še en močan dražljaj. Pri nekaterih to ne povzroči posebnih težav, pri drugih pa se precej hitro pokaže, da ta kombinacija ni najboljša.

Zakaj kava na prazen želodec pogosto draži želodec

Kava spodbuja izločanje želodčne kisline. Če je želodec prazen, se ta kislina nima “česa oprijeti”, zato lahko začne dražiti sluznico. To se lahko kaže kot pekoč občutek v želodcu, zgaga ali slabost, včasih pa le kot neprijeten občutek praznine, ki se pojavlja iz dneva v dan. Veliko ljudi teh težav sprva sploh ne poveže s kavo, saj se pogosto razvijajo postopoma.

Zakaj kava včasih povzroči nemir namesto energije

Ker je kortizol zjutraj že povišan, lahko kava njegovo raven še dodatno poveča. Namesto jasne in umirjene energije se pojavi notranji nemir, napetost ali občutek, da je telo “preveč v pogonu”. Zato nekateri po jutranji kavi niso bolj zbrani, temveč bolj raztreseni in občutljivi na stres.

Hiter dvig energije – in hiter padec

Kava na prazen želodec pogosto povzroči hiter občutek budnosti, a ta učinek pri mnogih ne traja dolgo. Že sredi dopoldneva se lahko pojavi utrujenost, lakota ali močna želja po sladkem oziroma še eni kavi. Telo začne delovati v valovih, namesto da bi imelo bolj stabilno energijo skozi dopoldne.

Kaj pa kava z gobami (mushroom coffee) – je kaj drugače?

V zadnjih letih se vse pogosteje omenja kava z gobami, znana tudi kot mushroom coffee. Gre za mešanice, ki poleg kave vsebujejo gobe, kot so lion’s mane, reishi ali chaga, in imajo običajno manj kofeina kot klasična kava. Nekateri opažajo, da jih takšna kava manj vznemiri, da je občutek energije bolj umirjen in da ni tako izrazitega “kofeinskega sunka”. Pomembno pa je poudariti, da kava z gobami ne odpravi vseh učinkov pitja kave na prazen želodec. Še vedno lahko spodbuja izločanje želodčne kisline, zato ni rešitev za vse prebavne težave, je pa za marsikoga preprosto nekoliko nežnejša izbira, predvsem pri občutljivosti na kofein.

Kako kava na prazen želodec vpliva na prebavo in lakoto

Pri nekaterih pitje kave na prazen želodec vpliva tudi na prebavo in občutek lakote. Pojavita se lahko napihnjenost ali hitra prebava, pogosto pa tudi lakota kmalu po kavi, še posebej pri tistih, ki zajtrk redno preskakujejo. Odziv je zelo individualen in ni enak pri vseh.

Je kava na prazen želodec problem za vsakogar?

Ne. Nekateri lahko leta pijejo kavo na prazen želodec brez opaznih težav. Drugi precej hitro ugotovijo, da jim taka navada ne ustreza. Na odziv vplivajo raven stresa, prehranske navade, občutljivost želodca ter količina in vrsta kave. Najboljši pokazatelj je vedno lastno počutje.

Majhne spremembe, ki lahko naredijo razliko

Če se jutranji kavi ne želite odpovedati, lahko že z manjšimi prilagoditvami zmanjšate neprijetne učinke. Pomaga lahko, da pred kavo spijete kozarec vode, pojeste vsaj majhen grižljaj hrane ali pa kavo popijete nekoliko kasneje, ko je telo že bolj “prebudno”. Tudi izbira manj močne ali nežnejše različice kave je lahko koristna.

Če je bila zaradi slabega počutja po pitju kave vaša novoletna zaobljuba, da jo boste povsem opustili, je dobra novica ta, da drastičen rez pogosto ni potreben. Včasih že majhna sprememba v tem, kdaj ali kako pijemo kavo, pa tudi kakšno, naredi opazno razliko. Bolj uravnotežena alternativa, čeprav ne predstavlja čusdežne rešitve, je lahko kava z gobami oz. mushroom coffee.

Pogosto so prav majhne spremembe jutranje rutine tiste, ki naredijo največjo razliko.